Odkrijmo žgalnice - predstavitve raziskav s slikovnimi prikazi Rafaela Bizjaka
Prvih 160 let delovanja rudnika so rudo žgali v gozdovih okrog Idrije. Leta 1652 pa je pričela obratovati žgalnica na Prejnuti. Le čisto na začetku obratovanja rudnika so rudo žgali v kopah, kar pa je bilo strašno neekonomično in zamudno.
S konji so spravili zdrobljeno rudo - v vseh letih kar 190 ton - do žgalnic, kjer je bil že pripravljen les. Letno so izsekali 20 – 25 ha gozda.
Potrebno je bilo zvoziti še retorte in živež za žgalničarje, ki so na enem mestu imeli postavljenih več žgalnic – retortnih ognjišč. Za eno ognjišče so rabili od 700 – 1000 retort, v katerih je bilo po 1,5 kg rude. Letno so porabili okrog 60.000 retort. Večina teh glinenih posod je prestala samo eno žganje, nekatere pa tudi do tri žganja.
Eno žganje potekalo od 12 do 24 ur pri 600 °C, za celoten postopek (polnjenje, priprava, ohlajanje, čiščenje) pa so rabili od 10 do 14 dni.
Žganje je potekalo v poletni sezoni med aprilom in oktobrom. Predvidevajo, da se je žgalo 10 krat v sezoni in da je bilo delujočih po 13 žgalnic na žgalnem mestu.
Jalovo rudo so odlagali na Ahacijevem trgu in na breg Nikave (150 m3), prežgana ruda, še z veliko vsebnostjo živega srebra, pa je ostala v gozdovih. Z leti je živo srebro izparelo v zrak, spirala pa ga je tudi voda.
Podatki Ivica Kavčič (CUDHg), slikovno gradivo Rafael Bizjak.
Partnerji v projektu Odkrijmo žgalnice: Avgusta d.o.o., CUDHg Idrija in ICRA d.o.o. Idrija, smo s preučevanjem žgalnih mest in odkrivanjem ostankov starih žgalnic pridobili pomembne podatke za ohranjanje in razvoj dediščine živega srebra.
Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija je partner v projektu Dediščina vojnega obdobja 20. stoletja, ki je sofinanciran s strani Evropskega sklada za razvoj podeželja: Evropa financira v podeželje.
Za vsebino je odgovorna Idrijsko–Cerkljanska razvojna agencija d.o.o. Idrija. Organ upravljanja pristojen za izvajanje Programa za razvoj podeželja RS za obdobje 2014-2020 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
